V soboto, 31. januarja 2026, je na AREMI potekalo Debatno tekmovanje AREMA 2026, akademski dogodek,
namenjen razvijanju argumentacijskih spretnosti, kritičnega mišljenja in kulture strokovnega dialoga med študenti.
Dogodek, ki je potekal med 11.00 in 14.00, je združil študente vseh treh letnikov študijskega programa
Management transportne logistike, kar je razpravam dalo dodatno vrednost v smislu raznolikosti znanj, izkušenj in
pogledov. Tekmovanje je moderirala izr. prof. dr. Patricija Jankovič, dekanja AREME.
Debata kot pedagoška metoda predstavlja eno temeljnih akademskih oblik aktivnega učenja. Študente spodbuja
k jasnemu strukturiranju misli, utemeljevanju stališč, odzivanju na nasprotne argumente ter k spoštljivemu poslušanju
sogovornikov. Prav te kompetence so v sodobnem okolju logistike, transporta in managementa ključne za odgovorno
strokovno odločanje.
V okviru tekmovanja so potekali trije debatni dvoboji, ki so odpirali aktualne strokovne in vrednotne
dileme:
- razmerje med učinkovitostjo in odpornostjo oskrbovalnih verig,
- razkorak med deklarirano trajnostjo in dejansko logistično prakso,
- vprašanje prednosti hitrosti in dostopnosti pred varnostjo in kakovostjo.
Pomembno je poudariti, da ekipe niso zagovarjale osebnih prepričanj, temveč vnaprej določena stališča, kar je
dodatno preverjalo razumevanje tematike, sposobnost analize in argumentacije ter intelektualno fleksibilnost študentov.
Strokovna komisija – povezovanje akademskega in družbenega okolja
Razprave je spremljala strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov akademske sfere, lokalnega okolja in
študentov, kar je omogočilo večplastno, uravnoteženo in realno presojo nastopov:
- izr. prof. dr. Matej Trapečar, predsednik Komisije za etična vprašanja AREME in nosilec predmeta Management
oskrbovalnih verig (predsednik komisije),
- Aleš Seidl, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Šmarje pri Jelšah in član Odbora za gospodarstvo
Občine Šmarje pri Jelšah,
- Leonida Došler, mag., podžupanja Občine Rogaška Slatina,
- Uroš Kalšek, študent AREME,
- izr. prof. dr. Patricija Jankovič, dekanja AREME.
S takšno sestavo komisije AREMA zavestno krepi povezanost z lokalnim in gospodarskim okoljem, hkrati pa
študentom omogoča, da svoje argumente preverjajo tudi pred strokovnjaki iz prakse in širše družbene sfere.
Na zaključni slovesnosti so bila podeljena priznanja za najboljšega govorca, najboljši vtis po izboru občinstva ter
naziv Debatni prvaki AREME 2026. Vsi sodelujoči študenti so prejeli tudi simbolične knjižne nagrade kot priznanje za
vložen trud in resen pristop k razpravi.
Debatno tekmovanje je znova potrdilo, da AREMA sistematično spodbuja aktivne oblike učenja, razvijanje akademske
integritete, javnega nastopanja in kritičnega mišljenja – kompetenc, ki presegajo okvire posameznega predmeta in
pomembno prispevajo k celostni strokovni in osebni rasti študentov.
Zakaj so Debatna tekmovanja del pedagoške odličnosti AREME
Debatna tekmovanja na AREMI niso obštudijska dejavnost, temveč načrtno zasnovan pedagoški pristop, ki podpira
cilje študijskih programov in strategijo zagotavljanja kakovosti zavoda. Njihova dodana vrednost se kaže v več
vidikih:
- razvijanje kritičnega in analitičnega mišljenja, ki je ključno za strokovno odločanje v logistiki in
managementu,
- povezovanje teorije in prakse, saj študenti obravnavajo realne, aktualne in pogosto večplastne strokovne
dileme,
- krepitev komunikacijskih in argumentacijskih kompetenc, vključno z javnim nastopanjem in spoštljivim
dialogom,
- spodbujanje akademske integritete in etične presoje, saj študenti zagovarjajo stališča na podlagi
argumentov, ne osebnih prepričanj,
- vključevanje zunanjih deležnikov, kar študentom omogoča stik z različnimi pogledi in pričakovanji
okolja.
S tem debatna tekmovanja pomembno prispevajo k uresničevanju poslanstva AREME kot butične visokošolske
institucije, ki študentom poleg strokovnega znanja sistematično razvija tudi ključne prenosljive
kompetence.
S takšnimi pedagoškimi praksami AREMA neposredno uresničuje temeljne usmeritve standardov NAKVIS, saj študenta
postavlja v središče učnega procesa, sistematično uporablja aktivne metode učenja ter v izobraževalni proces
vključuje zunanje deležnike iz akademskega, gospodarskega in lokalnega okolja.